V tej objavi bom izpostavil ljudi, ki so se že sami izpostavili javnosti. Za razliko
od samopravičnežev in gospodov popolnežev ne iščem grešnih kozlov.
Ne obsojam grešnikov (razen sebe), obsojam pa vsa dejanja, ki škodujejo tebi (in meni in nam vsem).
Poanta vsega tega je, da razkrijem škodljivosti idej in dejanj, za katera večina
ljudi meni, da niso škodljiva. Še enkrat - ljudje, katere sem izpostavil v tej objavi,
verjamejo v stvari, v katere smo verjeli (ali verjamemo tudi) mi vsi.
Vprašanje, ki se nam mora postaviti pa je:
- ne, kako skriti in obsoditi ljudi ali kako skriti iste ideje in ista dejanja v naših življenjih -
ampak ali se bomo tem idejam in dejanjem, potem ko bomo spoznali, da so nevarna, odpovedali ali ne.
Človeško dostojanstvo? Spoštovanje človeka? Kaj pa je to? Besede so nam poznane, v praksi pa kaj takega ne poznamo. Zakaj ne? Vse se prevede na to, kdo je naš bog. V Dnevniku, na prvi strani (lahko bi bil tudi katerikoli drug časopis, drugi niso nič kaj boljši) je bilo zapisano (na začetku marca): "Film je bog, in za boga narediš vse" (povezava na članek) Vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, je: Kdo je moj bog? Za koga bi naredil vse? Kdo mi daje smisel v življenju? Ali je moj bog zver, satan, ki pravi, da naj si uresničim karkoli si želim? Ali je moj bog moj lulek, moja lulika? In če je temu tako, mi prosim dovoli, da uporabim besede "normalnih" ljudi: Če je temu tako, potem si ga, fant moj, punca moja - najebal/a v življenju. Ampak, saj to je tisto, kar hočeš...
Kdo je tvoj bog? Ali je to sveti oče v večnem mestu (Rimu) ali je to Sveti Oče v nebesih? Mogoče pa je tvoj bog zvezda filma, športna zvezda, katere smo preimenovali v bogove (Dnevnik, 9.nov.2013 Ko spregovorita padli kolesarski bog Lance in Piščanec; Dnevnik, 28.feb.2014 Rajmond je za nas mali bog).
Žurnal, 19.nov.2013, stran 11, ki povzema intervju švedskega novinarja z nogometašem Ibrahimovićem, v katerem je dejal, da je on bog!
Naj bo jasno, da ne obsojam Ibrahimovića. Poznan mi je občutek "vsemogočnosti" in nezmotljivosti. V srednji šoli sem ga bil poln. Lahko pa povem, da je občutek nevaren in da nima nobene veze z resničnostjo.
Značilnost takšnih bogov-ljudi je, da jim je za tebe vseeno. Oni ljubijo tvoje čaščenje, za tebe se pa ne brigajo. Bolj kot ljudi ljubijo svoje užitke. Delajo se, da spoštujejo ljudi, a ljudje so za njih potrošni material. Mogoče se tega niti ne zavedajo. Jaz sem imel rad "ženske", a dejansko sem imel rad njihovo družbo,... ne pa njih. Če imaš rad/a seks, je zelo verjetno, da si zaradi tega pripravljen/a razvrednotiti človeško življenje... Si jezen/jezna na svojo partnerico/partnerja, ker ti ne da tisti hip? Ja, s tem si že pokazal/a, kaj ti je zares pomembno v življenju, kaj ti je številka ena. Si imel prijatelja, prijateljico kurbirko ali pa si bil tudi sam te sorte? Potem veš, da kdorkoli je bil tak, ni bil pravi prijatelj nikomur.
Še ena značilnost bogov-ljudi je, da varajo in ko se njihovo varanje razkrije - padejo (kot padli kolesarski bog). Spreminjajo realnost, resnico v laž, katero prodajajo za resnico. Poglejte filme - sama iluzija - od a do ž - vse je igra, pretvarjanje. Ljudje, ki sploh niso družina, igrajo da so družina... Če imaš dober stik z realnostjo, lahko vse to opaziš... Če pa ne... pa vse to sprejmeš. Sprejmeš laž za resnico in v življenju lahko potem pričakuješ veliko, veliko težav... Ampak to je dobro za biznis. In to je še ena značilnost bogov-ljudi. Radi imajo tudi denar in oblast nad so-ljudmi. Lahko pogledamo papeže ali pa manipulativne ženske ali pa kurbirje/kurbirke, ki lažejo, se pretvarjajo, samo da dobijo svoj fiks, seks, za tebe jim pa ni mar. Ko dobijo, kar želijo, te zavržejo... Težko priznam, ampak tudi glede tega imam svoje izkušnje...
Lahko ljubimo pretvarjanje. Lahko se pretvarjaš, da častiš pravega Boga, a si v bistvu čisti satanist. Rimski duhovniki so že tak primer. Zavrgli so Božjo besedo, Gospoda Jezusa in sami postali prvi Gospodje. Danes smo gospodje/bogovi že vsi, a še nikoli ni bilo človeško življenje tako malo vredno. Rimski duhovniki ti ne bodo povedali čisto nič o Bibliji, zakaj naj bi bila to Božja beseda, so pa polni znanja (lažnivega), zakaj naj Biblija ne bi bila Božja beseda. In tukaj se razkrije (kakor na mnogih mestih) njihova lažnivost. Svoje trebuhe si polnijo s pomočjo Božje besede, za katero menijo (čisto direktno tega še ne pravijo), da je laž. Če so tako resnicoljubni, zakaj vsega skupaj ne zavržejo?
Jezus pravi: "Kaj pridobi človek, če si pridobi ves svet, a izgubi svojo dušo?!" Odgovor? Nič. Ves svet! Vsi užitki, vsa pamet, vsa lepota, vse človeško čaščenje, vse zdravje, kariera, vse zmage, vsa velika odkritja, vse lulike in lulčki... vse! Človeško življenje, vsako, je za vsakega pravega kristjana vredno toliko kot za Boga - več kot ves svet. To primerjajte z nami, še bolj pa s sabo in tvojim vrednotenjem življenja. Rad bi poudaril, da sem te stvari vedel, a brez tega, da bi spoznal z vsem svojim umom in srcem resničnost biblijskega sporočila, evangelija, tega nisem mogel živeti. Lahko sem se pretvarjal, da. Ampak pravi Bog od nas ne želi pretvarjanja in igranja. Boga ne moremo prevarati in navdušiti s svojo igro. Njega se časti v resnici in z resnico in v pravem duhu. Ljudi - hočeš/nočeš - ocenjuješ glede na razne kriterije: kaj lahko dobiš od njih, kako lepi so, kako duhoviti so, kako pomembni so, kako zdravi so, kakšnega spola so, kakšne barve, iz katerega mesta so, na podlagi starosti... Šele ko sprejmeš evangelij prav zares ceniš ljudi. Crank iz prejšnje objave se je jezil na Jezusa, ker mu one ni vstal. Jaz ga slavim. Ljubezen je močnejša. Moj one je pod kontrolo in "zamorjen" po toliko letih neuporabe, ampak jaz nisem. Ko pogledam žensko, lahko vidim v njej osebo in ne samo objekt, stvar, predmet mojega poželenja. Nisem si mislil, da je kaj takega sploh možno, saj o tem ne slišiš praktično nič. Božja ljubezen ima spolnost pod kontrolo. Jaz sem bil bolj babjek, a nič drugače ni pri homoseksualcih ali še kakšnih drugih perverzijah. Ljubezen to ozdravi, ko postaneš kristjan. Če pa nisi kristjan in se samo pretvarjaš, pa si kot svečenik rimske religije, ali pa čisto običajen "človek"... skrivaš in si lažeš ali pa lažeš drugim, da ti je mar za Boga, za sočloveka, za človeško dostojanstvo, a s svojim obnašanjem vse to oblatiš in prodaš za pest srebrnikov, poln želodec, lepo obleko, za malo drgnjenja z medenicami. Potrebno je pa vedeti, da dokler smo v tem telesu, še vedno občutimo neko privlačnost do drugih teles. Kristjanom je svetovano, naj se poročijo, če tega ne morejo brzdati, če pa lahko, pa toliko bolje. Boga se slavi v resnici.
Naj poudarim še enkrat. Nisem proti spolnosti. Dana nam je od Boga in je čudovita stvar, a če jo zlorabimo, lahko postane smrtonosno nevarna zadeva. In mi jo zlorabljamo. In življenje nam postaja "jeba", če smem uporabiti besedni zaklad običajnega, normalnega človeka, ki prezira življenje in spolnost in Boga in človeka. To tudi odkrito prizna, včasih pa fanatično zanika. Vprašanje je samo - ali je spolnost tvoj bog ali bolj ceniš pravega Boga in človeka.
